V sredo, 11 SEP 2002 ob 11. uri je Aerodrom Ljubljana, d.d.v svojih prostorih organiziral..."/>

DomovMediji

Novinarska konferenca - Aerodrom Ljubljana po 11 septembru

V sredo, 11 SEP 2002 ob 11. uri je Aerodrom Ljubljana, d.d.v svojih prostorih organiziral novinarsko konferenco. Teme so bile predstavljene s strani Predsednika uprave gospoda Vinka Može:

LJUBLJANSKO LETALIŠČE PO 11. SEPTEMBRU

Lansko leto je bilo za ves svet svojevrstna prelomnica, saj se je s terorističnim napadom na New York in Washington 11. septembra 2001 začelo obdobje novih političnih napetosti. Dogodek je imel takojšnji negativni vpliv na letalske prevoznike in letališča. Nazadovanje letalskega prometa je bilo opazno ne le v ZDA, marveč tudi v Evropi (nekaterim evropskim letališčem je promet padel za več kot desetino, bruseljskemu letališču celo za tretjino!) in, žal, tudi pri nas. Tako letalski prevozniki kot letališča so bili prisiljeni kljub zmanjšanju prihodkov pokriti višje stroške varnostnih zahtev. V nekaterih državah (ZDA) je znaten del finančne pomoči prispevala v obliki nepovratnih sredstev tudi država.

V večini evropskih držav in tudi pri nas morajo letališča stroške namenjene poostrenim varnostnim ukrepom kriti sama. Tako je Aerodrom Ljubljana v preteklih štirih letih v varnostne ukrepe investiral 2,4 mio EUR lastnih sredstev.

Na ljubljanskem letališču smo že leta 1992 sprejeli varnostno strategijo, ki je temeljila na ICAO (International Civil Aviation Organisation) Annex 17 in ECAC DOC30 (ECAC - European Civil Aviation Conference). Med prvimi v Evropi smo zgradili nov transportni sistem opremljen z EDS napravami za 100 % pregled potniške prtljage (Explosive Detection System). Zgrajen je bil sistem tehničnega varovanja najvitalnejših objektov in celotne razmejitvene črte med zemeljsko in letalsko stranjo, ki se nadzira iz novega varnostno obveščevalnega centra. Skozi napore, ki jih Aerodrom Ljubljana vlaga v zagotavljanje čim večje varnosti se lahko letališče danes pohvali s sistemom, ki razen v Veliki Britaniji in na nekaj ostalih redkih letališčih v Evropi presega opremljenost večine le teh v naši bližnji okolici in tudi v Evropi.

Tako pripravljeni smo lahko 11. septembra lani že dobre tri ure po dogodku ukrepali v skladu z načrti za takšne primere. Po podatkih združenja evropskih letališč so bili naši ukrepi uveljavljeni med prvimi.

Cilj Aerodroma Ljubljana je omogočiti varen, a obenem predvsem točen in udoben prehod potnikov preko našega letališča. Navkljub strogim varnostnim ukrepom, ne želimo, da potnik doživi letališče kot varovano trdnjavo, temveč kot izredno prijetno izkušnjo na svoji poti v svet. Ena od metod, ki se danes vedno bolj uveljavlja na večjih mednarodnih letališčih je uvajanje biometrične kontrole, s ciljem potnikom še bolj olajšati in pospešiti prehod skozi letališča (Amsterdam).

PROMET NA AERODROMU LJUBLJANA v obdobju JAN - AUG 2002

Promet, ki se je v prvih osmih mesecih 2002 odvijal preko ljubljanskega letališča je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani nekoliko nižji. Manjši obseg prometa smo beležili tako pri operacijah letal kot tudi številu pripeljanih potnikov in tovora.

Tako smo v tem obdobju sprejeli in odpravili skupaj 19.671 letal, kar je 2% manj kot v enakem obdobju lani in v skladu z načrtovanim. Prepeljanih je bilo 590.979 potnikov kar je 5% manj kot v enakem obdobju. Preko avioblagovnega skladišča je bilo pripeljano 7.729 ton tovora, kar predstavlja 8% padec.

Skupno je od začetka leta redne letalske prevoze opravljalo 5 letalskih prevoznikov, v izrednem prometu pa se je pojavilo tudi nekaj drugih prevoznikov. Največji delež opravljenega prometa odpade na slovenskega letalskega prevoznika Adrio Airways, ki je že v jeseni 2001 zaradi poslovne povezave z Austrian Airlines prevzela tudi njihovo linijo z Dunajem. Montenegro Airlines poleg dveh tedenskih liniji za Podgorico v poletni sezoni leti tudi za Tivat . Namesto švicarskega prevoznika Swissair je operacije za Ljubljano čez zimo opravljal Crossair, z aprilom 2002 pa z istim številom operacij nadaljuje novoustanovljeno podjetje Swiss International Air Lines. V mesecu marcu je preteklo prvo leto od kar je pričel z letenjem češki nacionalni prevoznik Czech Airlines ČSA. Njihova linija za Prago se je iz uvodnih iz petih frekvenc na teden razširila na vsakodnevne polete. Croatia Airlines v poletnih mesecih leti na rednih čarterskih poletih za Brač.

Poleg naštetih se je v izrednem prometu pojavljalo še nekaj drugih tujih prevoznikov. Verigo poletov za Grčijo je opravil prevoznik Aegean Airlines. Spomladi smo zabeležili več čarterskih poletov Flash Airlines, ki napoveduje svoje polete v Egipt tudi za zimo 2002/2003. Potnike iz Tel Aviva v Slovenijo tedensko vozi na polno zasedenih B757 izraelski prevoznik Israir.

POSLOVANJE V PRVEM POLLETJU 2002

Družba Aerodrom Ljubljana, d.d. je v prvem polletju 2002 ustvarila za 2,2 milijardi SIT prihodkov, kar je na nivoju lanskoletnih, pri čemer so se povečali prihodki od komercialnih storitev, medtem ko so prihodki od letaliških storitev padli.

Stroški poslovanja so znašali 1,9 milijarde SIT in so ravno tako ostali na ravni lanskoletnih. Vseeno pa kljub velikemu obsegu fiksnih stroškov (ki se ne odzivajo na padec prometa) in upoštevanju eskalacije pri plačah, niso dosegli domače inflacije, kar je rezultat varčevalnih ukrepov sprejetih v letu 2001. Družba je iz poslovanja izkazala poslovni izid v višini 247 mio SIT. Čisti poslovni izid je, po prištetju finančnih in izrednih prihodkov ter upoštevanju finančnih in izrednih odhodkov ter ocenjenega davka od dobička, znašal 636 mio SIT.

1-6.2002

1-6.2001

Indeks

1-6.2002

1-6.2001

Število potnikov

380.002

400.613

95

Operacije letal

13.737

13.911

99

Tovor

5.963

6.442

93

Prihodki iz poslovanja v tisoč SIT

2.201.399

2.206.955

100

Poslovni izid pred obdavčitvijo

815.507

407.324

200

Čisti poslovni izid

636.544

317.937

200


Ravno v tem kriznem letu po 11. septembru se je izkazala vsa upravičenost naše odločitve v preteklih letih, da poleg osnovnih aeronavtičnih dejavnosti vse bolj razvijamo tudi donosnejše neprometne komercialne dejavnosti. Slednje sedaj prinašajo že skoraj polovico prihodka na ljubljanskem letališču in so nepogrešljiv vir sredstev za nadaljnji razvoj osnovnih dejavnosti.

AERODROM LJUBLJANA IN TRŽNI POTENCIAL

Ker je letališče skoraj v celoti izkoristilo svoje resurse kar zadeva trženja neletalskih storitev, novih prihodkov ne more pričakovati drugje kakor od novih prevoznikov, potnikov in tovora.

Naša poglobljena analiza prometnih tokov preko ljubljanskega letališča je pokazala, da se v zadnjih letih delež čarter prometa v celotnem prometu pri domačem prevozniku manjša (iz 19% leta 1995 na 14% leta 2001), na drugi strani pa beležimo večje število odhodov slovenskih potnikov s tujimi prevozniki iz sosednjih letališč. Na letni ravni ocenjujemo, da z letališč v Benetkah, Trstu, Gradcu, Dunaju, Zagrebu in drugih tako odleti približno 100.000 potencialnih potnikov. Vzrok za to je po oceni slovenskih turističnih agencij v pomanjkanju povezav in cenovnih ugodnosti.

Glede pokritosti posameznih tržišč smo prišli do ugotovitve, da bi lahko destinacije Amsterdam, Bruselj in Copenhagen bile pogosteje povezane z direktnimi leti iz Ljubljane, saj gre skoraj polovica celotno prepeljanih potnikov iz Ljubljane preko drugih letališč. Največji izpad potnikov smo zabeležili na destinaciji London z odhodom British Airwaysa z našega letališča. British Airways klub vsemu danes še vedno uspešno prodaja vozovnice v Sloveniji, vendar sedaj s pričetkom potovanj iz sosednjih letališč. Dodatno opažamo na liniji za London odliv potnikov tudi zaradi ugodne ponudbe nizkocenovnega prevoznika Ryanaira iz Trsta in Celovca.

Analiza tokov rednih potnikov, ki potujejo na destinacije kamor iz Ljubljane trenutno še ni neposrednih povezav, je pokazala, da bi bile potencialno zanimive nove linije lahko Budimpešta, Varšava, Barcelona, Rim in Milano.

Aerodrom je že pričel s pogajanji s številnimi tujimi prevozniki med katerimi so tudi tako imenovani »low cost« prevozniki. Fenomen cenovno ugodnih prevoznikov je v Evropi postavil tradicionalne prevoznike pred veliko dilemo. Gotovo pa je za regijo, mesto ali državo pomembno tudi dejstvo, da se s prihodom takšnega prevoznika znatno poveča turistični promet in zanimanje za destinacijo.

Slovenija še vedno ni del enotnega evropskega civilnega zračnega prostora, kjer država in nacionalni prevozniki že dolgo ne regulirajo prosto komercialno letenje med članicami. Tako ostaja v procesu pridobivanja novih prevoznikov trenutno naš največji problem izdajanje prometnih dovoljenj, ki je v pristojnosti Ministrstva za promet. V procesu slovenske liberalizacije zračnega prostora je pogosto prisotna zaščita domačega prevoznika, čeprav le ta na drugi strani že uživa svobodo evropskega neba.

NEKAJ RESNIC O LJUBLJANSKEM LETALIŠČU

Ljubljansko letališče je zadnja leta tarča ponavljajočih se neosnovanih obtožb, da je eno najdražjih na svetu, s čimer naj bi bilo ogroženo uspešno poslovanje domačega letalskega prevoznika. Glede cen potniških taks bi želeli razložiti naslednje: Potniška taksa na ljubljanskem letališču, ki jo potnik plača kot del letalske vozovnice vedno vključuje poleg osnovne 'potniške takse' tudi 'varnostno takso'. Če pogledamo v tabelo, kjer so našteta samo nekatera letališča povezana z Slovenijo, bomo ugotovili, da znesek SIT 3.400 v vseh primerih predstavlja le majhen del vseh dodatkov na osnovno vozovnico.

ANALIZA POTNIŠKIH TAKS PO EVROPI na dan 04.09.2002

V tujini:

Letališče

Ljubljana:

Adria Airways:

Skupaj:

Destinacija

iz LJUBLJANE

Potniška

taksa

Varnostna

taksa

Druge

takse

Skupaj

takse

Potniška in varnostna taksa

Dodatno zavarovanje

Skupaj takse na vozovnico

LONDON

Gatwick

2.306

-

7.093

9.399

3.400

2.054

14.853

LONDON

Heathrow

3.673

2.979

14.186

20.838

3.400

5.993

1.885-LH

32.116

MUENCHEN

1.997

1.119

-

3.116

3.400

4.108

10.624

FRANKFURT

3.164

1.304

-

4.460

3.400

4.108

11.968

DUNAJ

1.876

995

-

2.871

3.400

4.108

10.379

PARIS

1.521

818

2.268

4.607

3.400

2.056

10.063

SKOPJE

2.330

1.371

-

3.701

3.400

4.112

11.213


Zgornji prikaz letaliških taks je pridobljen iz rezervacijskega sistema in jih potnik plača pri potrditvi oz. naročilu vozovnice v celoti.

Vse takse so prikazane v SIT.

V javnosti smo zadnje čase večkrat lahko videli izsledke referenčne študije Cranfield College of Aeronautics, kjer so podrobno analizirane cene storitev na 36 letališčih po svetu. Pri tem moramo poudariti, da so bila v analizi zaobsežena predvsem veliko večja letališča od ljubljanskega. Ko govorimo o cenah letaliških storitev, ki jih plačujejo prevozniki, je potrebno ljubljansko letališče primerjati s podobno velikimi letališči v naši soseščini, saj ima letališče kot zapleten in drag infrastrukturni objekt visoke fiksne stroške. Le te mora pokriti s prihodki od letaliških storitev, teh pa je na manjših letališčih seveda manj kot na letališčih z obsežnejšim zračnim prometom. Takšna primerjava pove, da so naše cene na enaki ali nižji ravni kot na primerljivih letališčih, na primer v Gradcu, Celovcu in Trstu. Tu je potrebno poudariti tudi zelo pomembno dejstvo, da domači letalski prevoznik že ves čas od osamosvojitve Slovenije na našem letališču uživa izjemno visoke cenovne popuste.

RAZVOJ LETALIŠČA LJUBLJANA V OBDOBJU 1991 - 2001

V zadnjih 10 letih je bilo v razvoj in posodobitev letališča Ljubljana vloženih 47,5 mio EUR investicijskih sredstev. Najpomembnejša pridobitev je bila uvedba kategorije CAT III B, ki omogoča pristajanje letal v minimalnih pogojih vidljivosti. V okviru manevrskih površin je bila podaljšana vozna steza za 750 m in spojnica za dostop do kompleksa Adrie v dolžini 180 m, letališka ploščad za parkiranje letal pa je bila v tem času razširjena dvakrat za skupno 40.000 m2. V izgradnji je spojnica, ki bo povezovala vozno stezo z vzletno pristajalno stezo v vrednosti 340 mio SIT in oprema za preprečevanje nenadziranega dostopa na stezo v vrednosti 50 mio SIT.

Z vstopom Slovenije v EU se bo spremenil status in operativno delovanje letališča, saj bo namesto sedanjih treh zahteval uvedbo osmih potniških tokov. V ta namen je potrebno zgraditi novi potniški terminal s 5500 m2 tehnoloških površin in 2000 m2 ostalih površin ter ga povezati z obstoječim terminalom. Potrebno bo na novo urediti tudi cestni sistem in mirujoči promet. Ocenjena investicijska vrednost terminalov znaša 21,5 mio EUR, preureditev cestnega sistema pa okoli 15 mio EUR. Aerodrom Ljubljana, d.d. pričakuje od Vlade RS izdatno finančno podporo za realizacijo omenjene prilagoditve bodočega schengenskega prehoda na letališču Ljubljana, analogno kakor z 18 milijardami SIT financira tudi izgradnjo cestnih in železniških mejnih prehodov.