DomovMedijiSporočila za medije

Vaja Zlomljeno krilo 2018

Na območju vojaškega dela ljubljanskega letališča je včeraj, v sredo, 20. junija, potekala tradicionalna vaja kriznega odzivanja v primeru letalske nesreče, Zlomljeno krilo 2018. Vajo je v sodelovanju z Generalno policijsko upravo in Fraportom Slovenija organizirala Stalna komisija za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov, ki deluje v okviru Ministrstva za obrambo. V vajo, katere poudarek je bil letos na odkrivanju in identifikaciji nevarnih snovi, je bilo vključenih več kot 70 oseb, ogledalo pa si jo je približno 130 obiskovalcev. Poleg strokovne javnosti in gostov iz letalsko preiskovalnih organov Srbije, Madžarske, BIH in Nemčije si je vajo ogledala tudi ministrica za obrambo Andreja Katič.

Tovorno letalo, registrirano na Bližnjem vzhodu, je ob preletu države zaradi tehničnih težav poskušalo zasilno pristati na ljubljanskem letališču. Ob neuspelem pristanku je trčilo na vojaški del letališča, kjer sta bila parkirana helikopter Bell 412 in letalo Pilatus PC 9. Na območju nesreče, v kateri je umrlo šest ljudi, so bile identificirane posode s sumljivo snovjo neprijetnega vonja. Civilno letalo je po pridobljenih podatkih prevažalo nevarne neidentificirane kemične oziroma biološke snovi.

Prvi so na kraj nesreče prispeli letališki gasilci, ki so prikazali gašenje požara. Poveljnik gasilsko reševalne službe Fraporta Slovenija Milan Dubravac je povedal, da bi v primeru sprožitve najvišje stopnje alarma aktivirali Načrt zaščite in reševanja, v katerem je predvideno tudi sodelovanje z okoliškimi gasilskimi društvi. Če bi šlo za letalsko nesrečo z veliko ponesrečenci, bi gasilci po pogasitvi požara, sprožili postopek reševanje oseb.

Po uspešno opravljeni gasilski akciji so preiskovalci prikazali zavarovanje prizorišča, pregled z namenom preverjanja varnosti pristopa, fotografiranje z zraka, reševanje morebitnih preživelih, pregled območja ter ugotavljanje morebitne prisotnosti eksplozivnih sredstev s pomočjo službenih psov. Mag. VVU XIV. Peter Levstek, vodja veterinarske enote Slovenske vojske, je povedal, da je pes edini, ki lahko v izredno kratkem času preišče veliko površino in z gotovostjo potrdi navzočnost eksploziva ter tako pred poškodbami zavaruje vse, ki po nesreči vstopajo na kraj dogodka. Za to nalogo uporabljajo najbolj izkušene pse z več kot petimi leti delovnih izkušenj.

V nadaljevanju vaje je sledil prikaz identifikacije in zavarovanja sledi, forenzičnih dejavnosti, odvzema vzorcev neznanih snovi in identifikacije s hitrimi metodami v mobilnem laboratoriju Vojaške zdravstvene enote ter pravilen transport odvzetih vzorcev za nadaljnjo analizo. Ob zaključku so bile s strani posebne enote Nacionalnega forenzičnega laboratorija pod vodstvom Dr. Mateja Trapečarja predstavljene še dejavnosti skupine za identifikacijo trupel.

Polkovnik Mihael Klavžar, glavni preiskovalec MORS je povedal, da je bila letošnja vaja za razliko od prejšnjih usmerjena v odkrivanje in identifikacijo nevarnih snovi; eksplozivnih, kemičnih in bioloških ter dodal: »Aktivirali smo različne službe Slovenske vojske, Civilno zaščito in policijo. Predstavili smo tudi poseben helikopterski simulator, na katerem se gasilci lahko seznanijo s specifikami gašenje helikopterjev. S takšnimi vajami pripomoremo k izboljšanju odzivnosti in strokovnosti prisotnih ob tovrstnih dogodkih. Skupaj s Fraportom Slovenija skušamo osveščati gasilska društva o pomoči, ki jo lahko nudijo ob tovrstnih nesrečah.«

Na vaji je bil prisoten tudi profesor dr. Jože Balažic, vodja enote za identifikacijo mrtvih pri Inštitutu za sodno medicino in član stalne komisije za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov Ministrstva za obrambo, ki je povedal: »V primeru nesreče se zberemo v pol ure in odidemo na teren. Pri letalskih nesrečah so trupla praviloma zelo poškodovana in deformirana, lahko tudi v delih. Identifikacija poteka najdlje, časovno jo je težko opredeliti. Lahko imamo malo mrtvih in je dela veliko, lahko pa je veliko mrtvih in je identifikacija hitra. Te vaje so zelo dobrodošle, saj nam omogočajo zaznavanje napak, ki jih naredimo pri svojem delu. Vedeti moramo, da niti dve nesreči nista povsem enaki, za kar je potrebno veliko improvizacije. Prav to tem vajam dela nek draž. Ti postopki so zelo težki in odgovorni. Naša prioritetna naloga je, da svojcem vrnemo bližnjega.« 

Zg. Brnik, 21. 6. 2018