Zgodovina

Prvo letalo, tipa DC 6B, je na današnjem Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana pristalo na božični večer leta 1963, redni letalski promet pa je stekel 9. januarja leto kasneje. 

Preden je bilo današnje letališče na Brniku zgrajeno, je imela Slovenija svoje letališče v Ljubljani, ob sedanji Letališki cesti, po čemer je ulica tudi dobila ime. Brnik je bil za novo lokacijo letališča izbran predvsem zaradi ugodne geostrateške lege, projekti za izgradnjo pa so zoreli kar nekaj časa.

Prva pripravljalna dela so se začela leta 1952, dobro desetletje kasneje pa se je ob pristanku prvega potniškega letala na brniškem letališču začelo graditi povsem novo stičišče priložnosti. 

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je osrednje slovensko mednarodno letališče. V regiji predstavlja eno od vodilnih letališč z gravitacijskim območjem več kot 4 milijone prebivalcev, ki balkansko regijo povezuje z Zahodno in Srednjo Evropo.

Zaradi nenehne rasti in razvoja je ljubljansko letališče pomembno vozlišče za potniški in tovorni letalski promet ter distribucijske in logistične storitve.

2021

Pandemija koronavirusa SARS-CoV-2 tudi v letu 2021 hromi letalski potniški promet.

Fraport Slovenija je pridobil certifikat AHA (Airport Health Accreditation), ki ga podeljuje mednarodno združenje letališč ACI (Airport Council International) in se tako pridružil družini letališč, ki potrjeno zagotavljajo varne pogoje za potnike in za zaposlene.

2012

V marcu je prenovljen in razširjen poslovni salon in izboljšan standard za potnike, ki potujejo v višjem razredu, razširjena je tudi trgovinska ponudba v mednarodnem prostoru potniškega terminala. 

Ob koncu leta je Evropska komisija izdala odločbo o dodelitvi evropskih sredstev za gradnjo novega potniškega terminala.


2013

Družbi je prvič po letu 2008 uspelo zabeležiti rast potniškega in tovornega prometa. Večletni negativni trend se je obrnil predvsem zaradi rasti prometa tujih letalskih prevoznikov.

Poslovanje domačega prevoznika Adria Airways se je stabiliziralo.

Nov redni prevoznik Air Serbia je vzpostavil dnevne lete iz Ljubljane v Beograd.

V oktobru je Vlada RS družbo Aerodrom Ljubljana umestila na seznam družb v pretežni državni lasti za prodajo in povezano s tem so stekli nekateri postopki. 


2014

Leto je minilo v znamenju praznovanja 50. obletnice delovanja letališča.

Največjo prelomnico pa je nedvomno predstavljala prodaja podjetja nemškemu upravljavcu letališča Fraport AG, ki je septembra podpisal pogodbo o nakupu 75,5 odstotkov delnic. 

Rast potniškega in tovornega prometa ter dobro poslovanje so se nadaljevali tudi v letu 2014.


2015

V prvih mesecih leta je večinski lastnik, Fraport AG, pridobil 100-odstotni delež v Aerodromu Ljubljana, družba pa je bila na zadnji dan marca preoblikovana iz delniške v družbo z omejeno odgovornostjo.

Dobro poslovanje se je nadaljevalo. Tudi v letu 2015 je bila rast prometa občutna in je bila z 10 odstotki najhitrejša v regiji in skoraj enkrat večja od povprečne rasti potniškega prometa na evropskih letališčih.

Maja 2015 je družba prejela certifikat ISO 14001 za stalno zmanjševanje škodljivih vplivov svojih dejavnosti na okolje.


2016

Začela se je predstavitev 2350 metrskega odseka ceste mimo letališča, ki pomeni zelo pomemben korak za nadaljnji razvoj letališča. 


2017

Družba Aerodrom Ljubljana se preimenuje v Fraport Slovenija. 

Nadaljuje se izrazita rast potniškega prometa, ki je posledica krepitve mreže letalskih povezav in povečevanja prometa tako domačega kot tujih prevoznikov, ugodne gospodarske klime ter vedno večje prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije.

Leto ljubljansko letališče zaključi z rekordnim številom sprejetih potnikov, 1.676.032.


2018

Trajnostna mobilnost je eden pomembnejših stebrov trajnostne strategije podjetja, vozni park je obogaten s prvim avtomobilom s pogonom izključno na elektriko.


2019

Fraport AG in Fraport Slovenija sta na ljubljanskem letališču odprla novi center za usposabljanje Fraportove letalske akademije, v novem objektu akademije se usposobi več kot 500 udeležencev s celega sveta.

Stečejo gradbena dela za razširitev novega potniškega terminala T2.

Domači prevoznik Adria Airways objavi stečaj in preneha z letalskimi operacijami.

Letališče krepi povezavo letov s tujimi prevozniki, redno letenje na ljubljansko letališče vzpostavijo Lufthansa, Swiss International Air, Brussels Airlines.


2020

Fraport Slovenija je pobudnik resolucije o razvoju prometne infrastrukture na območju Letališča Ljubljana. Resolucijo je podprlo vseh šest okoliških gorenjskih občin.

Razglašena je svetovna pandemija koronavirusa SARS-CoV-2, ki ustavi svetovni potniški letalski promet. Vlada RS 17. marca z odlokom prepove opravljanje vseh potniških zračnih prevozov v Republiki Sloveniji. Dovoljen je le tovorni promet, posebni zračni prevozi brez prevoza potnikov, državni in humanitarni leti ter leti, s katerimi se slovenski državljani vračajo v Slovenijo. Letališče je ponovno odprto od 12. maja dalje, vendar svetovni letalski potniški promet zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, ki so jih sprejele države po vsem svetu, drastično upade.

2001

Po terorističnem napadu v New Yorku 11. septembra se je svetovni letalski promet znašel v krizi, število potnikov je čez noč drastično upadlo. 

Leta 2001 je promet na Brniku prvič po letu 1993 doživel padec.


2003

Pričetek gradnje hangarja za splošno letalstvo in ureditev ploščadi za splošno letalstvo.

Razširitev komercialne ponudbe z brezžičnim dostopom do interneta (WLAN) je prinesla dodatno kakovost v ponudbi letaliških storitev.

Popotniki, ki iščejo poceni potovanja, so se razveselili odprtja prvega Last Minute Centra na letališču.


2004

Z ljubljanskega letališča pričnejo z letenjem štirje novi letalski prevozniki: nizkocenovnik easyJet, Austrian Airlines, Malév Hungarian Airlines in Air France.


2005

Pred poletjem je bila odprta nova, sodobno opremljena parkirna hiša s 1.300 parkirnimi mesti in s poslovnim prizidkom. 

Sprejeta sta bila tudi dva prostorsko izvedbena akta, in sicer lokacijski načrt za prestavitev glavne ceste in prostorsko-ureditveni pogoji območja ob letališču, ki sta zagotovila pogoje za nadaljnji razvoj letaliških in obletaliških programov.


2006

Začela se je gradnja novega potniškega terminala, za slabih 6.000 kvadratnih metrov pa je bila razširjena parkirna ploščad za letala. 

S prihodom dnevne UPS-ove tovorne linije se je letališče začelo razvijati v vozlišče za tovorni promet.

Na področju potniškega prometa sta ponudbo povezav dopolnila turški letalski prevoznik Turkish Airlines in poljsko-madžarski nizkostroškovnik Wizz Air.


2007

Dokončana so dela izgradnje novega dela potniškega terminala.

Podjetje je prejelo prestižno priznanje Rating leta in se uvrstilo med najbolj zaželene slovenske delodajalce. 

Z rednimi leti sta začela dva nova prevoznika, in sicer finski Finnair ter belgijski Brussels Airlines.

Junija je Vlada RS sprejela sklep o preimenovanju letališča Ljubljana v Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.

Oktobra je bil odprt prvi objekt nastajajočega letališkega mesta - DHL-ov operacijski terminal. 

Proti koncu leta je bila podaljšana vozna steza za letala, odprt nov terminal za splošno letalstvo ter povečana parkirna ploščad za letala pred njim.


2008

V začetku leta je bila omogočena spletna prijava na let, odpremo tudi podaljšek vozne steze. 

Konec marca je bila odpravljena mejna kontrola na notranjih letih, z novim voznim redom pa je Adria Airways začela redno leteti še v Bukarešto, Atene, Stockholm in Oslo. 

Začne se gradnja severnega parkirišča s kapaciteto do 960 vozil. 


2009

Letališče se je zaradi posledic gospodarske krize soočilo z znatnim upadom prometa, kljub temu družba nadaljuje z načrtovanji vlaganj v osnovno infrastrukturo. 

Prenovljena in za slabih 40.000 kvadratnih metrov je razširjena glavna letališka ploščad, poletje pa zaznamuje temeljita prenova vzletno-pristajalne steze.


2010

V Evropi letalski promet večinoma okreva, na ljubljanskem letališču pa se padanje potniškega prometa nadaljuje. Leto zaznamujejo poslovne in likvidnostne težave domačega prevoznika Adria Airways. 

1991

Leto 1991 je bilo prelomno za ljubljansko letališče. Z osamosvojitvijo Slovenije je letališče Ljubljana postalo osrednje državno letališče, hkrati pa se je soočilo z znatnim upadom prometa zaradi političnih in vojnih dogodkov na tleh nekdanje Jugoslavije. 

26. junija ob 13:30 se je zaprl zračni prostor nad Slovenijo in s tem letališče. 

Sredi septembra 1991 se je promet zaradi zaprtja zračnega prostora nad Slovenijo preselil na celovško letališče. Zapora je z večjimi in manjšimi izjemami, ko je letališče bilo odprto, trajala do sredine februarja 1992.

Čas zapore je Aerodrom Ljubljana izrabil za prenovo letališke stavbe, obnovo letališke ploščadi za parkiranje letal in uvajanje informatike za letališko osebje in potnike.


1992

Leta 1992 je prek letališča potovalo 248.851 potnikov, kar je bilo, glede na prejšnja leta, malo. Zaradi sprememb je letališče izgubilo pol milijona potnikov iz struktur, ki jih pozneje ni bilo mogoče hitro vrniti ali nadomestiti. 

Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je postal največji partner Aerodroma Ljubljana.

Zaradi znižanega prometa na letališču se je ponudila priložnost za preplastitev vzletno-pristajalne steze.


1993

V letih 1992 in 1993 je bila izvedena največja razširitev terminala. Potniški terminal je bil tako povečan s 4.000 m2 na 6.000 m2. 

Postavljen je bil tudi sodobni radar za precizno pristajanje (PAR- Precision Approach Radar).


1996

Visok trend rasti prometa, ki je bil značilen za leta po osamosvojitvi, se je v letu 1996 pričel umirjati.

Letno število potnikov se je od leta 1991 do konca 1996 podvojilo, več kot dvakrat se je povečala količina oskrbljenega tovora, podvojilo pa se je tudi število premikov letal. 

V začetku leta 1996 je nastal nov oddelek Center splošnega letalstva. S to reorganizacijo se je izboljšala kakovost storitev oskrbe za letala v tem segmentu prometa, obenem pa je to bil nov, močan argument pri trženju storitev letališča. 

Podjetje je zaključilo postopek lastninskega preoblikovanja.


1997

Družba Aerodrom Ljubljana je bila 28. januarja vpisana v sodni register kot delniška družba. Delnica AELG je bila 8. oktobra uvrščena v borzno kotacijo A na Ljubljanski borzi.  


1998

Spomladi je prišlo do pomembnega povečanja števila prevoznikov.


1999

Januarja 1999 je letališče dobilo dovoljenje za obratovanje v pogojih zmanjšane vidljivosti CAT III B in se s tem vpisalo med okoli 100 letališč na svetu s takšno opremo. 


2000

Kapaciteta parkirišča je bila povečana s 1.000 na 1.400 parkirnih mest.

Prenovljen je bil tudi prostor in sistem za prevzem prtljage.

1982

Letališče kupi težko gasilko vozilo za potrebe povečanja požarne varnosti in glede na kategorijo letališča zaradi pristajanja širokotrupnih letal. 


1987

Zaradi izredno ugodnih cen letalskih prevozov v domačem prometu je letališče zabeležilo rekordni promet 886.248 potnikov. To število je bilo preseženo šele leta 1999.


1990

Pomemben prispevek k varnosti na letališču je pomenilo povečanje ploščadi za 35.000 m2 in izgradnja servisne ceste za dovoz goriva na platformo.

1971

Junija 1971 je zahodnonemška letalska družba Lufthansa odprla redno tovorno linijo s Frankfurtom. To je bila prva tovorna linija v Takratni Jugoslaviji, pomenila pa je velik korak naprej v uvajanju integralnega sistema transporta v letalski tovorni prevoz. Letala Boeing 737, prirejena za prevoz tovora na paletah in v letalskih zabojnikih, so enkrat tedensko vozila tovor na tej liniji. 

22. novembra je letališče prvič pozdravilo milijontega potnika. 


1973

Ko so dogradili stezo za vožnjo letal in razširili druge manevrske površine, je julija na letališču prvič pristalo širokotrupno letalo DC-10 ameriške družbe Trans International Airlines.


1974

Poletna sezona je pomenila svojevrstno preizkušnjo za novi potniški terminal in druge nove objekte. Letališče je po temeljitih preverjanjih več zveznih komisij prevzelo promet zagrebškega letališča, ki so ga tisto poletje obnavljali.

Gostota prometa je bila takrat nekajkrat večja od običajne, promet potnikov in letal se je skorajda podvojil. 

Švicarska letalska družba Swissair konec leta uvede redno tovorno linijo Zagreb-Ljubljana-Zürich.


1975

Tega leta je prišlo do sprememb v strukturi prometa. Delež domačega prometa se je povečal, čeprav po absolutnih številkah ni presegel mednarodnega. Razmerje med domačimi in tujimi prevozniki se je spreminjalo na račun tujih. 


1976

Večanje obsega tovornega prometa je zahtevalo izgradnjo nove carinske stavbe.


1978

Aerodrom Ljubljana  se je odločil za rekonstrukcijo vzletno-pristajalne steze in posodobitev navigacijskih naprav. Po več kot enoletnih pripravah so letališče 30. junija ob polnoči zaprli. Obnova in posodobitev sta trajali do konca avgusta. Promet je bil preusmerjen na letališča v Mariboru, Pulju in Zagrebu. Redni letalski promet na obnovljenem letališču je stekel 1. septembra. Daljša steza in njena večja nosilnost sta omogočili promet na medcelinskih linijah. 

20. decembra je JAT z letalom DC-10 začel leteti na interkontinentalni liniji za New York.

1980

Na ljubljanskem letališču pristane prvi Boeing 747 tovorne izvedbe zahodnonemške družbe Lufthansa.

1963

Podjetje je vpisano v register okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani.

Prvo letalo je na novem letališču pristalo ob uradni otvoritvi, 24. decembra ob 10:45. Prvo letalo je bilo DC-6B slovenskega letalskega prevoznika, ki se je takrat imenoval Adria-aviopromet (kasneje Adria Airways). 


1964

9. januarja je vzpostavljen redni letalski promet. Linije z Beogradom, Dubrovnikom in Londonom je vzdrževal prevoznik JAT, Adria-aviopromet pa je letela v Beograd in Alžir.


1965

Obseg prometa na letališču je hitro naraščal. V tem letu je na njem pristajalo že 15 letalskih družb, razvijalo pa se je tudi športno letalstvo.

V juniju je začel delovati avio taxi, ki je turistom ponudil panoramske oglede okolice.


1966

Na ljubljansko letališče je letelo 26 letalskih prevoznikov.

Razvijal se je predvsem čarterski promet.


1967

Nastalo je podjetje Aerodrom Ljubljana - Pula, tamkajšnje vojaško letališče se odpre za civilni zračni promet, ki se zaradi razvitega turističnega zaledja hitro razvija.


1968

Konkurenca na področju turizma se je zaostrovala, upravljanje letališča v Pulju zaznamuje zmanjšanje prometa na Brniku (danes Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana) za več kot polovico.


1969

Ob koncu leta 1968 je JAT uvedel redno tovorno linijo med Beogradom, Ljubljano in Münchnom. Kasneje so uvedli še linijo med Beogradom, Ljubljano in Zürichom. Obe liniji sta pomenili dobro povezavo za čezoceanske tovorne lete, kar je pripomoglo k večji gospodarski rasti širše okolice letališča.


1970

Špeditersko podjetje Intereuropa je na ljubljanskem letališču odprlo špedicijo za zbirni letalski tovorni promet.