Vključevanje deležnikov je bilo določeno z uporabo spletnega dialoga z deležniki. 21 skupin deležnikov, med njimi zaposleni in njihovi predstavniki, potniki, letalske družbe, dobavitelji in ponudniki storitev, prebivalci, delničarji, organi, analitiki, mediji, banke, nevladne organizacije in združenja, je bilo razvrščenih v štiri kategorije: zaposleni, stranke in poslovni partnerji, lastniki ter družba. Finančna pomembnost je bila ocenjena ločeno. Postopek za določitev pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti je temeljil na kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih metod, pri čemer so bili upoštevani tako kratkoročni kot dolgoročni vplivi na družbo in njegove deležnike.
Obravnavani so bili vsi dejanski ali potencialni pozitivni ali negativni vplivi, tveganja in priložnosti, ki jih ima družba na ljudi in okolje, vključno z lastnimi poslovnimi dejavnostmi ter predhodno in nadaljnjo vrednostno verigo. Vplivi so bili nato ocenjeni glede na velikost, obseg in popravljivost. Glede na velikost je bila ocenjena intenzivnost vpliva po lestvici od 1 do 4 (minimalno, srednje, visoko, zelo visoko). Kjer je bilo možno, smo izvajali primerjave s podobno industrijo (npr. s podjetji v sektorju prevoza in logistike). Obseg je bil prav tako ocenjen na lestvici od 1 do 4 glede na širino oziroma razpon vpliva. Nepopravljivost, ki je bila ocenjena samo za negativne vplive, je definirana kot zmožnost odprave ali omilitve vpliva. Tudi ta je bila ocenjena po enaki lestvici.
Za oceno tveganj in priložnosti je bila uporabljena metodologija, povzeta po postopku upravljanja tveganj. Izvedena je bila osnovna (bruto) ocena. Tveganja in priložnosti so bila razvrščena po lestvici od 1 do 4 (minimalno, opazno, vpliv na poslovne dejavnosti, visoke izgube) glede na obseg finančnega in medijskega vpliva. Verjetnost je bila ocenjena po stopnjah od 0,2 v korakih po 0,2 do 0,8 (ni verjetno; mogoče; verjetno; zelo verjetno). V skladu z upravljanjem tveganj je bila izvedena tudi končna (neto) ocena.
Za oceno pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti so bili določeni naslednji kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni časovni okviri: kratkoročno obdobje zajema eno do dve leti, srednjeročno dve do pet let, dolgoročno pa pet do deset let. Tako določena obdobja se razlikujejo od časovnih okvirov po ESRS 1 glede kratkoročnega obdobja, kar je povezano z usklajenostjo in skladnostjo s časovnimi obdobji, uporabljenimi v poročilu o tveganjih in priložnostih. Pri ocenjevanju podnebnih tveganj so bila upoštevana daljša obdobja.
Fraport Slovenija aplicira oceno dvojne pomembnosti na svoje prostovoljno poročanje o trajnostnosti. Hkrati dodaja dodatna razkritja (lokalno prepoznano v Sloveniji) na tistih področjih, ki so pomembna za lastno upravljanje trajnostnosti ali so zanimiva za naše deležnike (E3 Voda in morski viri, E4 Biotska raznovrstnost in ekosistemi, E5 Uporaba virov in krožno gospodarstvo, S4 Potrošniki in končni uporabniki).
