Obseg letalskega prometa v letu 2022 še ni dosegel nivojev iz predkoronskega časa, kar je še zmeraj vplivalo na pravila programske sheme certificiranja za zmanjševanje toplogrednih vplivov (Airport Carbon Accreditation – ACA), ki poteka pod okriljem združenja evropskih letališč (ACI Europe). Združenje ACI Europe je že leta 2020 sklenilo prilagoditi pravila akreditacije na način, da se podatki o izračunu ogljičnega odtisa za leto 2020 ne upoštevajo v prihodnjih vlogah za obnovitev oziroma podaljšanje akreditacije. Razlog je v tem, da ima velika večina letališč težavo dokazati znižanje relativnega ogljičnega odtisa zaradi padca števila potnikov v obdobju 2020–2022 v primerjavi s predkoronskim obdobjem. Poraba energije in s tem emisije se namreč ne morejo zmanjševati enako hitro kot število potnikov. Obstaja minimalna poraba energije (in s tem povezane emisije), ki jo letališče potrebuje, da ostane odprto in deluje tudi ob zmanjšanem številu letov in potnikov. V razmerah, s katerimi se letališča trenutno še soočajo, je zato edini primeren kazalnik absolutni ogljični odtis. V nadaljevanju so predstavljene analize izračuna ogljičnega odtisa, v katerih ni vključeno leto 2020.

V primerjavi s povprečjem obdobja 2018–2019 in 2021 smo absolutno količino izpustov CO2 zmanjšali za 12 odstotkov. Na podlagi podatkov o številu potnikov in teži tovora za leto 2022 so se izpusti v primerjavi z obdobjem 2018–2019 in 2021 povečali za 19 odstotkov na posameznega potnika oziroma zmanjšali za skoraj 22 odstotkov na 100 kg tovora. V letu 2022 je bilo v primerjavi z letom 2021 zabeleženo povečanje ogljičnega odtisa v segmentu elektrike, lastnega voznega parka in generatorjev, znižanje ogljičnega odtisa pa v segmentu ogrevanja. Celotne emisije 1. in 2. obsega pa so se zmanjšale za 3 %.

Med pomembnimi okoljskimi zavezami družbe so učinkovita raba energije, raba obnovljivih virov energije oziroma raba okolju prijaznejših energentov, zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in emisijdrugih toplogrednih plinov.

Definirali smo ključne kazalnike energetske učinkovitosti. Kontinuirano merimo rabo goriv in energije. Leta 2022 smo porabili 6.876.582 kilovatov električne energije  (100-odstotno proizvedena iz obnovljivih virov energije), 200.241 kubičnih metrov zemeljskega plina (ZP), 19.477 litrov utekočinjenega naftnega plina in propana (UNP), 45.272 litrov ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO), 110.969 litrov dizla in plinskega olja, 9.549 litrov bencina in 1.286 litrov kerozina.  

Skladno z energetsko strategijo družbe in zavezo za ohranjanje okolja smo konec leta 2019 zaključili z izgradnjo Centralnega energetskega objekta, ki omogoča učinkovito oskrbo s toplotno in hladilno energijo za področje celotnega letališča na enem mestu. V svoji zasnovi združuje napredne tehnološke in okoljsko učinkovite sisteme ogrevalnih elementov. Kot glavno gorivo za ogrevalne kotle se uporablja zemeljski plin. Zasnovan je modularno in omogoča širitve energetskih postrojenj za nadaljnjih deset let.

V partnerskem sodelovanju z družbo Resalta, ki je investitor projekta, je na strehi garažne hiše novembra 2021 začela delovati sončna fotovoltaična elektrarna, ki prispeva k dolgoročnemu cilju zmanjševanja emisij CO2 in prihranku pri stroških energije. V letu 2022 je elektrarna proizvedla  579 megavatov električne energije iz obnovljivih virov, kar predstavlja osem odstotkov celotne porabe električne energije na letališču. S tem je bilo v ozračje izpuščenih 211 ton manj izpustov CO2. Investicije v izgradnjo novih sončnih elektrarn se bodo nadaljevale v letu 2023.

Z mobilnostnim načrtom želimo zaposlene, poslovne partnerje ter potnike in obiskovalce letališča spodbuditi k spreminjanju potovalnih navad in k odgovorni in racionalni uporabi avtomobila ter izbiri trajnostnih prevoznih sredstev.

Družba se zaveda težav z mobilnostjo in dostopnostjo letališča z vidika trajnostnih oblik prevoza, zato poskuša mobilnostni načrt te omejitve kar najbolje upoštevati.

Letališče je z bližnjimi kraji sicer povezano s sredstvi javnega prevoza, a jih zaposleni zaradi izmenske narave dela ne morejo uporabljati. Zaposleni za prevoz na delo večinoma uporabljajo avtomobile, saj je prometna infrastruktura precej neprijazna za hojo in kolesarjenje. Smo pa že pred leti pristopili k spodbujanju uporabe električnih vozil za krajša službena potovanja.