Okrevanje letalskega prometa v času pandemije poteka počasneje, kot je bilo sprva načrtovano, kar še zmeraj vpliva na pravila programske sheme certificiranja za zmanjševanje toplogrednih vplivov (Airport Carbon Accreditation – ACA), ki poteka pod okriljem združenja evropskih letališč (ACI Europe) in v katero je družba Fraport Slovenija vstopila leta 2013.  Združenje ACI Europe je zato sklenilo tudi za leto 2021 prilagoditi pravila akreditacije, zlasti ker ima velika večina letališč tudi za leto 2021 težavo dokazati znižanje relativnega ogljičnega odtisa zaradi precejšnjega padca števila potnikov v primerjavi s predkoronskim obdobjem. Že v letu 2020 pa je združenje sklenilo, da se podatki o izračunu ogljičnega odtisa za leto 2020 ne upoštevajo v prihodnjih vlogah za obnovitev oziroma podaljšanje akreditacije. V razmerah, s katerimi se letališča trenutno soočajo, je zato edini primeren
kazalnik absolutni ogljični odtis.  

V primerjavi s povprečjem obdobja 2017–2019 smo absolutno količino izpustov CO2 zmanjšali za skoraj 13 odstotkov. Na podlagi podatkov o številu potnikov in
teži tovora za leto 2021 so se izpusti v primerjavi z obdobjem 2017–2019 povečali za 253 odstotkov na posameznega potnika oziroma zmanjšali za 23 odstotkov na 100 kg tovora.

Med pomembnimi okoljskimi zavezami družbe so učinkovita raba energije, raba obnovljivih virov energije oziroma raba okolju prijaznejših energentov, zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in emisijdrugih toplogrednih plinov.

Definirali smo ključne kazalnike energetske učinkovitosti. Kontinuirano merimo rabo goriv in energije. Leta 2021 smo porabili 6.200.705 kWh električne energije (100-odstotno proizvedena iz obnovljivih virov energije), 361.264 kubičnih metrov zemeljskega plina (ZP), 21.141 litrov utekočinjenega naftnega plina in propana (UNP), 25.719 litrov ekstra lahkega
kurilnega olja (ELKO), 94.368 litrov dizla in plinskega olja, 9.122 litrov bencina in 394 litrov kerozina.

Skladno z energetsko strategijo družbe in zavezo za ohranjanje okolja smo konec leta 2019 zaključili z izgradnjo Centralnega energetskega objekta, ki omogoča učinkovito oskrbo s toplotno in hladilno energijo za področje celotnega letališča na enem mestu. V svoji zasnovi združuje napredne tehnološke in okoljsko učinkovite sisteme ogrevalnih elementov. Kot glavno gorivo za ogrevalne kotle se uporablja zemeljski plin. Zasnovan je modularno in omogoča širitve energetskih postrojenj za nadaljnjih deset let.

V partnerskem sodelovanju z družbo Resalta, ki je investitor projekta, je na strehi garažne hiše s poslovnim prizidkom zrasla sončna fotovoltaična elektrarna. Elektrarna, ki je   pričela z delovanjem novembra 2021, na letni ravni proizvede okoli 530 MWh električne energije. Proizvodnjo lastne električne energije zagotavlja 1.347 kakovostnih modulov, električna energija iz obnovljivih virov pa zagotavlja sedem odstotkov celotne porabe vse električne energije na letališču. Ocenjuje se, da se bodo s tem emisije CO2 zmanjšale za 200 ton na leto. Investicija, ki prispeva k dolgoročnemu cilju zmanjševanja emisij CO2 in prihranku pri stroških energije,
je bila vredna 350.000 evrov. Gre za prvi, zagotovo pa ne zadnji projekt takšne vrste na območju letališča.

Z mobilnostnim načrtom želimo zaposlene, poslovne partnerje ter potnike in obiskovalce letališča spodbuditi k spreminjanju potovalnih navad in k odgovorni in racionalni uporabi avtomobila ter izbiri trajnostnih prevoznih sredstev.

Družba se zaveda težav z mobilnostjo in dostopnostjo letališča z vidika trajnostnih oblik prevoza, zato poskuša mobilnostni načrt te omejitve kar najbolje upoštevati.

Letališče je z bližnjimi kraji sicer povezano s sredstvi javnega prevoza, a jih zaposleni zaradi izmenske narave dela ne morejo uporabljati. Zaposleni za prevoz na delo večinoma uporabljajo avtomobile, saj je prometna infrastruktura precej neprijazna za hojo in kolesarjenje. Smo pa že pred leti pristopili k spodbujanju uporabe električnih vozil za krajša službena potovanja.