Okolje

Okoljska politika

Okoljska politika, ki izhaja iz integrirane politike sistemov upravljanja in sledi načelom trajnostnega razvoja, vključuje okoljske zaveze, strateške cilje ter politike in akcijske načrte posameznih področij, ki vplivajo na okolje.

Varovanje okolja je osnovno vodilo filozofije družbe Fraport Slovenija. Glavni cilj našega sistema ravnanja z okoljem (SRO) je zagotoviti okoljsko upravljanje z izboljšanjem prizadevanj za varovanje okolja in preprečevanje ali zmanjševanje negativnih vplivov na okolje.

Kot glavno letališče v Sloveniji vplivamo na okolje na različne načine, zaradi česar imamo posebno odgovornost, ki jo jemljemo resno. To dokazujemo z integracijo SRO v strateško upravljanje družbe in izpolnjevanjem zahtev certifikata ISO 14001.

SRO definira okoljsko politiko družbe in pokriva glavne okoljske vidike in njihov vpliv ter omogoča oblikovanje ustreznih okoljskih ciljev in programov. Pri uresničevanju okoljske politike so poleg zaposlenih aktivno vključeni tudi zunanji pogodbeni izvajalci, poslovni partnerji in najemniki, ki imajo pri izvajanju lastnih procesov lahko vpliv na okolje in so tako dolžni delovati v skladu s Splošnimi pogoji varstva okolja.

Družba je svoja prizadevanja za stalno zmanjševanje škodljivih vplivov njenih dejavnosti in aktivnosti na okolje v preteklosti nadgradila tudi z ukrepi za ozelenjevanje pisarne, zaradi česar je bila v obdobju 2013-2020 imetnica certifikata Evropske zelene pisarne. Okoljska politika družbe je tako postala bogatejša za zelene prakse na področju pisarniške dejavnosti.

Vzporedno s projektom Evropske zelene pisarne je družba v letu 2013 prvič izračunala tudi svoj ogljični odtis in v letu 2013 in 2014 na prvi stopnji uspešno pridobila in obnovila oziroma v letu 2015 na drugi stopnji uspešno nadgradila ter v obdobju 2016-2020 na isti stopnji obnovila certifikat Airport Carbon Accreditation v okviru pobude Združenja evropskih letališč (ACI Europe) za zmanjševanje toplogrednih plinov na letalskem področju. Certificiranje Združenja evropskih letališč je edini institucionalno priznan standard za certifikacijo na področju upravljanja z ogljičnim odtisom letališč.

Naše okoljske zaveze so:

  • sprejemanje ukrepov za zmanjšanje hrupa zaradi letalskega prometa in hrupa iz ostalih virov,
  • zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in emisij drugih toplogrednih plinov,
  • spodbujanje učinkovite porabe energije, vode in papirja,
  • sprejemanje ukrepov za preprečevanje onesnaževanja
  • uvajanje najboljše prakse, kar zadeva ravnanje z odpadki,
  • ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot,
  • preprečevanje onesnaževanja in degradacije tal,
  • vključitev smernic glede okolja v postopke, povezane z javnimi naročili,
  • zagotavljanje usposabljanj za vse osebe, ki lahko povzročijo pomembne vplive na okolje,
  • spodbujanje odgovornega in ustreznega ravnanja, in sicer z izobraževanjem, informiranjem in ozaveščanjem vseh zaposlenih glede vidikov njihovih delovnih področij, povezanih z okoljem,
  • seznanjanje z okoljsko politiko vse poslovne partnerje in osebe, ki delujejo za družbo ali v njenem imenu, vključno s pogodbenimi izvajalci, ki opravljajo dela na lokaciji družbe,
  • izpolnjevanje pogojev, ki jih glede okolja nalagajo zakonodaja in druge zahteve,
  • pridobitev ostalih standardov kakovosti s področja okolja,
  • zagotavljanje kadrovskih in finančnih virov za sistem ravnanja z okoljem in s tem povezane ukrepe,
  • spodbujanje preglednosti pri komunikaciji in dialogu z zainteresiranimi stranmi.

V skladu z okoljskimi zavezami ter zakonskimi in drugimi zahtevami oblikujemo strateške cilje, ki so del trajnostne strategije družbe.

Osrednji strateški cilji na ključnih okoljskih področjih do konca leta 2025 so: 

Vzdrževanje dokumentiranega sistema ravnanja z okoljem (ISO 14001).

Obvladovanje hrupa na ravni, ki omogoča okoliškemu prebivalstvu izboljšano kakovost življenja.

Ogljična nevtralnost (programska shema ACA).

Zmanjšanje deleža mešanih komunalnih odpadkov na 25 % v skupni količini odpadkov.

Zmanjšanje in zamenjava okolju škodljivih energentov (kurilno olje, bencinsko in dizelsko gorivo, električna energija iz termoelektrarn) z ekološko sprejemljivejšimi (zemeljski plin, obnovljivi viri energije).

Povečanje deleža obnovljivih virov energije (hidroenergija, geotermalna, sončna in vetrna energija, biomasa, bioplin).

Poleg okoljskih zavez in strateških ciljev imamo v družbi vpeljane politike in akcijske načrte po posameznih področjih:

  • načrt obvladovanja in zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov,
  • energetska strategija,
  • mobilnostni načrt,
  • politika trajnostnega naročanja,
  • politika tiskanja,
  • akcijski načrt upravljanja prostoživečih živalskih vrst.

Okoljski vidiki

Okoljski-vidiki_SLO-(1).jpg
Okoljski-vidiki_SLO-(1).jpg

 

Izvajamo, vzdržujemo in dokumentiramo postopke za prepoznavanje in ocenjevanje vidikov, ki povzročajo vplive na okolje. V ta namen imamo vzpostavljen Register okoljskih vidikov, ki opredeljuje vidike, pomembnost vidika, model življenjskega cikla in opredelitev izrednih in nenormalnih razmer.

 

Pregled okoljskih vidikov sledi spodaj.

Hrup je stalni spremljevalec letališča in njegovih dejavnosti, zato ga skrbno upravljamo. Ljubljansko letališče na podlagi uredbe, ki ureja ocenjevanje hrupa v okolju, spada med manjša letališča, za katera so zahteve glede obremenitve okolja s hrupom strožje, kot na večjih letališčih s prometom nad 50.000 operacij letno.

Glavni vir hrupa na območju letališča so letalske operacije na vzletno-pristajalni stezi. Za ostale vire hrupa na letališču obravnavamo potniški in tovorni letalski promet ter hrup manjših šolskih in športnih letal in helikopterjev. Drugih virov hrupa (cestni promet, dela na poljih, drugi izredni dogodki ipd.) pri oceni vpliva na okolje ne upoštevamo. 

Na kakovost zraka na območju letališča vplivajo emisije cestnega in letalskega prometa, dejavnosti na letališču, ogrevanje objektov na območju letališča in širše. Kakovost zraka na območju je odvisna predvsem od dotoka onesnaženih mas iz smeri Ljubljane in Kranja ter vremenskih razmer. Na območju letališča je v uporabi oprema za hlajenje in klimatizacijo, ki vsebuje ozonu škodljive snovi. 

Ogljični odtis

Upravljanje z energijo

Trajnostna mobilnost

Oskrba s pitno vodo v kompleksu letališča poteka preko dveh glavnih virov iz smeri Krvavca in Kranja.

Znotraj letališkega kompleksa so primarni dovodi povezani v interni sekundarni vodovodni sistem. Z več viri je zagotovljena tudi redundanca. Za zagotavljanje požarne vode oziroma napajanje hidrantov je zgrajen požarni bazen s kapaciteto 300 kvadratnih metrov. Razvod vodovodnega omrežja poteka v koridorjih cest s stranskimi odcepi do posameznih objektov oziroma zazidalnih karejev.

V prihodnje bo zagotovljen še tretji vodni vir iz smeri Adergasa.

V družbi odgovorno ravnamo z vsemi kategorijami odpadne vode. Na območju letališča nastajajo naslednje kategorije odpadne vode:

  • komunalne odpadne vode, katerih delež se ocenjuje na več kot 90 % celotne količine odpadnih voda, ki nastajajo v različnih objektih letališča;
  • industrijske odpadne vode, ki nastajajo na različnih lokacijah;
  • meteorne odpadne vode z utrjenih površin.

V letu 2018 se je celotni kompleks letališča priključil na centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik. Vse komunalne in industrijske odpadne vode iz kompleksa letališča se združujejo v skupni kanalizacijski kolektor, ki je povezan do priključka Spodnji Brnik. Od tam se odpadne vode stekajo v javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključi v centralni čistilni napravi v Domžalah.

Odvajanje meteorne vode s čistih površin (strehe objektov) poteka s ponikanjem v obstoječi teren. Odvajanje meteorne vode z onesnaženih površin (ceste, parkirišča, letališka ploščad) poteka preko internega kanalizacijskega sistema, na katerem so vgrajeni ustrezni lovilci olj in maščob, in s ponikanjem v obstoječi teren. Na širšem območju letališča ni vodotokov. Ker v bližini ni vodotokov in sestava tal omogoča dobro ponikanje, se padavinska voda iz objektov letališča odvaja posredno v vode preko ponikovalnic. Območje ponikanja se ne nahaja na vodovarstvenem območju ali prispevnem območju kopalnih voda. Širše območje letališča prav tako ne leži v območju Natura 2000.

V okviru naših dejavnosti nastajajo raznovrstni odpadki. Ker ne želimo povečevati ekonomskega razvoja družbe na račun povečevanja okoljskega odtisa, toliko več naporov vlagamo v ponovno uporabo odpadnih materialov in reciklažo. V čim večji meri poskušamo zapirati snovne zanke.

Fraport Slovenija je izvirni povzročitelj odpadkov, pri katerem v enem koledarskem letu v povprečju nastane več kot 150 ton odpadkov ali več kot 200 kg nevarnih odpadkov. Skladno z zahtevami veljavnih predpisov, ki urejajo področji ravnanja z odpadki in odpadnimi olji, imamo izdelan načrt gospodarjenja z odpadki. 

Vrste nastali odpadkov v 2020

 

Vrste nastalih odpadkov v letu 2020

Načini ravnanja z odpadki v 2020

 

Načini ravnanja z odpadki v letu 2020

V skladu z uredbo, ki ureja skladiščenje nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah, je treba za skladišča z zmogljivostjo, večjo od deset kubičnih metrov, sprejeti Načrt ravnanja z nevarnimi tekočinami, s katerim se določijo ukrepi za preprečevanje iztekanja ali razlitja nevarnih tekočin v okolje in načini ravnanja ob nenadzorovanem iztekanju nevarnih tekočin iz nepremičnih rezervoarjev, cevovodov ali opreme za polnjenje oziroma praznjenje rezervoarjev.

V družbi imamo podzemni rezervoar z zmogljivostjo 50 kubičnih metrov. V avioblagovnem skladišču in delavniških prostorih hranimo oziroma zbiramo manjše količine nevarnih snovi. Na območju letališča so postavljeni lovilci olj in maščob, ki zadržujejo iztekanja in razlitja nevarnih tekočin (npr. goriva, ostanki olj, tekočine za razleditev).

Na območju letališča so locirani viri elektromagnetnega sevanja, kot so bazne postaje za mobilno telefonijo, radarski navigacijski sistemi za nadzor letalskega prometa in transformatorske postaje za elektroenergetsko oskrbo območja letališča.

Radarski navigacijski sistemi, v lasti Kontrole zračnega prometa Slovenije, so predmet obveznih monitoringov v skladu z zakonodajo s področja elektromagnetnih sevanj. Rezultati monitoringov dokazujejo, da so sevalne obremenitve v okolici radarjev pod mejnimi vrednostmi, kot jih določa zakonodaja. 

Na območju letališča osvetljujemo predvsem parkirne in prometne površine (interne ceste), pa tudi vzletno pristajalno stezo, ki ima svetlobno navigacijski sistem za delovanje letališča. Osvetljene so tudi oglasne površine.

V skladu s področno zakonodajo, ki ureja svetlobno onesnaževanje, smo dolžni imeti izdelan načrt razsvetljave. Načrt razsvetljave smo prvič izdelali leta 2015 in ga večkrat revidirali, zadnjič spomladi 2021, ko smo ga javno tudi objavili, saj je vsota električne moči svetilk presegla 50 kW. Razlog za večjo moč svetilk je dodatna razsvetljava ob novo zgrajenih internih cestah v letu 2020.

Vzletno pristajalna steza (VPS) je odprt prostor, kjer je sobivanje s pticami nujno. Upravljavec letališča si prizadeva to doseči z različnimi ukrepi. Pri tem ne pozablja na svoje glavne odgovornosti na področju upravljanja prostoživečih živalskih vrst, ki zajemajo proučevanje, preventivo, ukrepanje in nenehno izpopolnjevanje.

Osnovno znanje za sobivanje s pticami je bilo pridobljeno v dolgoročni ekološki študiji. Študija je omogočila vpogled v stanje bioloških populacij, prisotnost faktorjev privlačnosti, pripravo ukrepov za zmanjševanje prisotnosti ptic in njihovo spremljanje.

Nenehno tudi iščemo in uvajamo nove načine, ki temeljijo na sodobnih sistemih monitoringa in zmanjševanja prisotnosti ptic. S posegi v okolje želimo predvsem zmanjševati razpoložljivost hrane. Skladno s priporočili študije smo poskrbeli za primerna tehnična sredstva za pregon ptic in ustrezno usposabljanje kadrov. 

Trajnostna poročila

Vsako leto pripravimo samostojno trajnostno poročilo, ki je komplementarno letnemu poročilu. Poročilo je pripravljeno v skladu s standardi GRI – osnovna verzija (Global Reporting Iniciative).